Vsa besedila so interpretirana skozi petje in prilagojena na način, da ustrezajo spremljajoči izvirni avtorski glasbeni podlagi. Glasba se vsebinsko napaja iz besedil, s čimer poudari in nadgradi občutke. Temelj uglasbitve predstavlja preplet klasičnega zvena klavirja z zvoki električne kitare in elektronskih efektov. Slogovno se spogleduje z eksperimentalnim, ambientalnim, na trenutke celo klasičnimi melosom, vzpostavljeno vzdušje pa presekajo elementi disonanc in distorziranih zvokov.

Performans dopolnjujejo intervencije priznanega koreografa in plesalca Branka Potočana, ki s svojo prisotnostjo na odru in gibom poudari večplastnost predstavljenih del. Določeni gibalni elementi gledalcu vzamejo dih. Izkušnjo dopolnijo tudi vizualije, ki jih je v obliki video projekcij pripravila akademska slikarka Inja Prebil in osvetlitveni efekti.

Po zgledu Podbevška, ki je spreminjal ustaljene vzorce takrat uveljavljenih pesniških oblik, Atwoodovo padalo išče nove slogovne poti izven konvencionalnega glasbenega izraza. Dokazuje, da pesniškim besedilom zgodovinskega pomena ni mesto le na papirju, temveč da lahko njihovo sporočilo prepričljivo zazveni tudi v svetu tukaj in zdaj.