Življenje
Srečko Kosovel (1904–1926) je bil slovenski pesnik, rojen v Sežani. Odraščal je v Tomaju, kjer je že zgodaj pokazal zanimanje za literaturo. Med šolanjem na ljubljanski realki se je aktivno vključil v dijaške literarne krožke, izdajal revije in sodeloval pri literarnih večerih. Po maturi je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi in sodeloval v avantgardnih umetniških gibanjih. Kljub kratkemu življenju je zapustil bogat literarni opus, preminil pa je pri komaj 22 letih zaradi meningitisa.
Ustvarjanje in pesniški slog
Kosovelovo pesništvo se razvija od impresionizma in ekspresionizma do avantgardnih tokov, kot so konstruktivizem, zenitizem in futurizem. V zgodnjih pesmih opeva Kras, naravo in domovino, pogosto prežete z občutki tesnobe in minljivosti. Kasneje se v njegovem delu pojavljajo vizionarske, družbeno-kritične teme, ki odražajo politične razmere, narodnostno ogroženost in potrebo po spremembi sveta. Njegovi konstruktivistični “konsi” predstavljajo enega najdrznejših pesniških eksperimentov v slovenski literaturi.
Pomen Kosovelove poezije
Srečko Kosovel velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov, ki je kljub mladosti ustvaril opus izjemne raznolikosti in globine. Njegove pesmi združujejo intimno lirsko izpoved, socialno kritiko in avantgardno drznost. Kljub temu da večina njegovih del ni izšla za časa njegovega življenja, je danes njegova poezija temeljni del slovenske literarne dediščine. Njegova dela, še posebej konstruktivistični konsi, so primerjalno umeščena ob bok največjim evropskim avantgardnim dosežkom.