Življenjepis
Anton Podbevšek (1898–1981) je bil slovenski pesnik in esejist, ki velja za prvega avantgardnega književnika na Slovenskem. Rodil se je v Grmu pri Novem mestu in že v mladosti navezal stike s številnimi kulturniki, kot so Miran Jarc, Leon Štukelj, Božidar Jakac in Marij Kogoj. Svojo gimnazijsko izobrazbo je pridobil v Novem mestu, kjer je pozneje leta 1920 sodeloval pri znameniti Novomeški pomladi, gibanju, ki je zaznamovalo začetek slovenske zgodovinske avantgarde.
Leta 1925 je izdal svojo edino pesniško zbirko Človek z bombami, ki je pomenila radikalen prelom s tradicijo. Kmalu po njeni objavi je pesniško utihnil in se v poznejših letih posvetil pisanju esejev ter kulturnemu delovanju. V 60. letih je ponovno začel ustvarjati, a svoje zbirke ni ponovno izdal. Umrl je v Ljubljani leta 1981. Po njem sta danes poimenovana Anton Podbevšek Teater in Podbevškova ulica v Novem mestu.
Poezija in slog
Podbevšek je bil osrednji predstavnik slovenske avantgarde in začetnik radikalnega pesniškega izraza. Njegove pesmi zaznamuje:
- Svobodni verz in nominalni slog,
- Eksperimentiranje z jezikom, kjer uporablja nenavadne metafore in neologizme,
- Vplivi ekspresionizma in futurizma, z izrazito modernistično vizijo tehnike in družbe,
- T. i. “titanski lirski subjekt”, ki združuje Nietzschejevega nadčloveka in Whitmanov panteizem.
Čeprav je sprva kazal zanimanje za futurizem, je kasneje ostal le pri tehnopoetskih elementih, ekspresionizem pa je prevladal v njegovi poetiki. V nasprotju z italijanskimi futuristi ni poveličeval vojne, temveč je bil do nje ambivalenten, verjetno zaradi lastnih izkušenj s soške fronte v prvi svetovni vojni.
Vpliv in zapuščina
Podbevškovo delo je močno vplivalo na kasnejše generacije slovenskih pesnikov, še posebej na Srečka Kosovela in njegove konstruktivistične eksperimente, kasneje pa tudi na slovenske moderniste, kot je bil Tomaž Šalamun. Kljub kratki aktivni pesniški poti je njegovo delo ostalo ključno za razvoj slovenske avantgardne poezije.
Njegova pesniška zbirka Človek z bombami je bila znova izdana šele leta 1991, deset let po njegovi smrti, in ostaja eno najpomembnejših del slovenske literarne avantgarde.